Slovenian

OKOLI NAS JE UTRIPALO POLETJE

(Körül a sebként)
János Lackfi

Okoli nas je utripalo poletje kot rana
ko je stopala ona mimo dreves in ograj
in je sonce preizkušalo svoje maske
na njenem obrazu
O starosti ni mogoče govoriti
če govorimo o njej že ni več ista
babica, ki zažge pomivalno gobico
ali pojé rožo iz vaze,
ki ij oteka noga in nosi obleko kiselkastega vonja
anekdota ni resničnost, ki ji kaj manjka
ampak gola resnica: nekoč se je obrnila
na cestnem ovinku, kopajočem se v soncu
in odtlej se nam
medtem ko brusi svetlobe
krešejko iskre na njen obraz
ves čas približuje

VPRAŠANJE
Je kot gumijasta žoga
ki se je odkotalila med grmovje
nad katerim minevajo zime
dokler nekoč no naključju
ne naletimo nanj…
Če ga kosa vile ali grablje
niso prebodle
ga lahko obračamo in pretresamo
čeprav se udrtina
nikakor ne izravna
Kvečjemu se razstavi na štiri
pet delov potem spet sestavi
in je enako veliko kot prej – uganka –
nič večja nič manjša

GOST
Gost je zaspal v svojem naslonjaču
ravno ko se je očka široko razgovoril
in zato sprva sploh ni opazil
Nastala je tišna Otroci so se v hipu
vrgli na sendviče sladice in kolače
Mamica je stekla v predsobo
in se tam dušila in hlipala od smeha
Potem je vse izginilo
jedače posode starši otroci
Čez dnevno sobo niso več hodili
Le včasih je kdo pritekel po prstih
In vzel ploščo ali knjigo
Gost je široko razkrečil noge
In bil videti kot neokrašeno božično drevesce
pod katerega so padle senca in iglice
Niso ga več premikali
kot da je pohištvo kip ali klavir
Pometali so okoli njegovih nog
in ga z omelom za prah kuštrali po laseh
Pozneje ga je verjetno kdo porinil v kot
vstal je namreč od tam
si otrl prah s suknjiča in
Odšel spokojno mimo novih najemnikov
ki so najeli stanovanje
že skupaj z njim

NEKDO
Nekdo stoji za tabo
in piha od jeze, če spiješ
še kak vrček piva ali napišeš vrstico
Gleda na uro in
te počaka zunaj v predsobi
niti ne sleče plašča
Odkloni čaj pijačo pecivo
Hvala, ni prosil za to
Če pa bi ga silili k čemu
bi jih pohrustal kot žaganje
ali iztrošeno olje
V kinu komaj počaka konec filma
Na koncertu živčno
bobna po naslonjalu sedeža
Zvečer če še delaš
oprezuje za tabo v pižami
kdaj boš končal
Ko pa ležeš
prižge luč v tvojih možganih
in začne brati iz knjige
kaj vse se je zgodilo
in v več različicah maščevalno ugiba
dogodke jutrišnjega dne

V DOLINI
Mreža igličastih odtenkov
privzdiguje množico smrek
Ponekod pod glasnim slapom
kot ujetnik obrežnega zaliva
kroži droben mehurček
In zdaj kot po umivanju
zakoplješ svoj obraz
v mrzlo in čisto platno pretoka
ki struja semkaj v smeri vode –
In že ne čutiš več grud pod svojimi nogami
niti grčastih niti gladkih korenin,
niti blato niti lastna teža te ne silita ostati
– in vendar ostaneš na cesti –
Potem te obkrožijo hišni zidovi
tvoj stekleni kozarec
rezan z mesečino
poln vodnih kristalov
Na ramenih ti poka obleka
pod srajco ti poka rama
Nad oljno pečjo lahko vidiš
kako se ziblje tvoja duš

Iz madžarsčine prevedla Marjanca Mihelič